Nismo mi, ki prinašamo novo arhitekturo. Arhitektura je tista, ki prihaja k nam, vsakokrat znova, saj prihaja vsakokrat z drugega kraja, drugega časa ali z drugo vsebino. V ATELIERU jo le opremimo s tehniko, da lahko pride na dan in obstaja, da premaga težnost in čas. To je arhitektura, ki je rojena na kraju, ki jo kraj oblikuje. Nekako ji le pomagamo na svet. Nekakšna hermenevtika. V tem kraju je namreč že spočeta. Se skriva in jo le odkrivamo. Seveda pa želimo, da naša arhitektura spregovori vsakokrat tudi o programu, ki ga ovija oziroma je vedno tudi dogodek tisti, ki oblikuje vsebino arhitekturne pripovedi. Tako našega podpisa ni najti v formi arhitekture ATELIERA, marveč v njenem sporočilu o kraju in vsebini njenega dogodka, o načinu našega razmišljanja, ki ga s svojim prostorom, barvami in materialom izkazuje.

ATELIERarhitekti je stalna, a hkrati odprta skupina, ki jo združuje predvsem sorodnost v pogledu in načinu dojemanja - doživljanja prostora.