Viadukt predstavlja del zahodne novomeške obvoznice, ki je hkrati del’ tretje osi’. Njegova niveleta je zaradi prometnih zahtev postavljena razmeroma visoko nad dolino, ki jo prečka. Oblika stebrov naj spominja na silhuete tipičnih opornikov pri lesenih mostovih preko Krke. V njihovem razkoraku poteka v zavetju pred soncem ali dežjem peš in kolesarska pot, ki se tako tudi nivojsko želi navezovati na predvideno mrežo kolesarskih in pešpoti v nivoju obrežij Krke. Pot prečka reko na lahkem mostu, ki je obešen na osnovno konstrukcijo viadukta. Ta odločitev ima več ugodnih posledic. Pot pešcev in kolesarjev je bližje reki in krajini, ki jo prečka, obenem pa pešce umakne iz neprijetne bližine motornega, še posebej težkega prometa. V izteku poti je dodatno urejen podmostni prostor oz. prostor na obeh bregovih, ki postane prostor ustavljanja, spremembe smeri in pogleda na reko.
