Zasnova se navezuje na rešitev, ki je sledila izbranemu natečajnemu elaboratu iz leta 1982, avtorjev Jurija Kobeta in Aleša Vodopivca.
Most naj bi bil že zaradi svoje vloge, saj predstavlja enega od glavnih vstopov v mestno središče, izoblikovan kot mestotvorna zgradba.
Da bi dosegli ustrezen odnos med razmeroma majhno premostitveno dolžino in zaradi prometa potrebno širino mostu, so krilni zidovi podaljšani na dolžino iztegnjenih stopnic, ki povezujejo dvignjen cestni nivo z nivojem parka ob vodi.
Vertikalni poudarek štirih parov kandelabrov, ki s svojo postavitvijo sledijo krilnim zidovom, že na daleč opredeljuje prostor mostu tako vozečemu po mestni aveniji, kot sprehajalcu v parku ob Gradaščici.
Ureditev prostora pod mostom naj bi bila zaradi povezave obvodnega parka na obeh straneh mostu čim bolj odprta ter atraktivno oblikovana. Kot aluzijo na Plečnikova perišča na spodnjem delu toka Gradaščice, je pod mostom s skromno razširitvijo struge ustvarjena manjša atrakcija na poti po parku.
Ureditev parka, ki se naslanja na Plečnikove predloge in fragmente realizacij, skuša novo razširjeno urbano zeleno površino s posameznimi poudarki navezati na mrežo mestnih prostorov.