‘Umetnost ne reproducira tega, kar vidimo, marveč nam le-to napravi vidno’….
Paul Klee
Prenova Glavnega trga pomeni del celovite prenove funkcionalne in komunalne ureditve odprtih površin starega mestnega središča Novega mesta. Pri zasnovi poseganja v obstoječi prostor smo želeli ambiente predvsem nadgrajevati. Nadgrajevati nam namreč pomeni v prostoru najprej prepoznati njegove posebnosti in izrazitosti, torej lastnosti, ki prostor opredeljujejo kot kraj, kot nekaj edinstvenega, kot nekaj, kar ga od drugih krajev odločuje in odličuje. Doprinos k bogastvu nekega kraja, ki že ima svojo identiteto, namreč ne vidimo v vnašanju novih raznolikosti, ki jih lahko zasledimo tudi v mnogih drugih prostorih, marveč v izvabljanju in poudarjanju njegovih lastnih kvalitet.
S ciljem zagotoviti predvsem možnosti različnih načinov rabe mestnega prostora smo se izogibali oblikovno preveč determiniranih ambientov, ki bi dopuščali le vsebinsko omejen način njihovega uživanja. Mestni prostor je bil namreč skozi svoj daljši časovni okvir vedno last vseh in ga je šele obdobje motornega prometa razdelilo v tako izrazito ločene in pogosto še dandanes precej togo specificirane prometne površine – s predpisi, ki so obveljali enako za najrazličnejše ambiente…Tako je izrazito prometno tranzicijski karakter prostora Glavnega trga po II. svetovni vojni narekoval oblikovanje z močno izraženim voznim pasom. Če smo želeli trg dolgoročno osvoboditi prometa oziroma ga res uporabljati kot ‘prostor vseh’, je bilo potrebno iskati rešitev, ki bo govorila o tem, da ne gre za prostor z razširjenimi pločniki in s cestiščem v sredini marveč za značilen odprt srednjeveški lijakast trg. Naš predlog z enovitim tlakom razširja osrednjo površino proti robu trga, kjer ob hišah vzpostavimo ožjo ‘borduro’ v nivoju tlaka, ‘pločnik’ – po vzorcu ureditve prof. Mušiča iz petdesetih let prejšnjega stoletja.
Zgodbo ureditve tega osrednjega novomeškega trga bi tako kaj lahko videli le skozi obnovo njegovega tlaka in glede na uporabo sredstev – razmeroma neambiciozno ureditev njegove razsvetljave in komunalne opreme, kjer smo, z malimi dodanimi akcenti, namenoma uporabili kolikor mogoče opremo iz mestnega kataloga teh elementov. Vendar ureditev samega Glavnega trga pravzaprav vključuje zgodbo o zgodbi njegovega reljefa oziroma zgodbo o korekcijah tega reljefa. Trg je namreč skozi vsa svojo zgodovino predstavljal dnevno sobo mesta, vstopno dvorano, v katero pa se skozi neprimerno daljše obdobje na južni strani ni vstopalo skozi čelna vrata, kot danes, marveč je bil tu trg zaprt, kar smo naznačili v tlaku. Dostop pa je oblikovala cesta, ki se je pravokotno spustila strmo navzdol na leseni most, nekdaj edino možne konstrukcije, ki je še danes uporabljena mnogokje preko Krke.
Ta cesta, današnja Pugljeva ulica, je glede na hiše neposredno ob sedanjem Kandijskem mostu ob svojem vrhu zelo verjetno dosegla trg precej nižje kot sedaj. Torej je bil trg še precej bolj strm, kot danes in si kaj lahko predstavljamo, kako je voda skozi stoletja počasi odnašala niveleto osrednjega dela trga, da so hiše – zlasti na najbolj strmem delu trga – počasi dobile svoje pragove bistveno višje, kot je bila niveleta osrednje vozne poti po trgu.
Na skrajnem južnem delu trga pa je njegovo niveleto bistveno spremenila izgradnja železnega mostu ob koncu 19. stol., katerega višino je narekoval nivo Kandijske ceste na nasprotnem bregu. Takrat se je nivo skrajnega južnega dela trga bistveno zvišal…Tako je čas izoblikoval nekakšno ‘dvogrbo’ površino trga, ki jo je ureditev in tlakovanje prof. Marjana Mušiča v petdesetih letih prejšnjega stoletja v veliki meri spoštovala in prilagodila tudi takratnim prometnim zahtevam.
Poseben poudarek projekta je bil torej posvečen korekciji nivelet površine trga s ciljem, da se poenotijo mestoma velike višinske razlike ne le v prečnih prerezih temveč tudi v vzdolžni liniji trga. Korekcije nivelet – nadvišanja – so v določenih točkah dosegle skoraj cel meter! S korekcijo prečnih denivelacij in vzdolžnega prereza v enovito krivuljo je trg dobil povsem novo dimenzijo, ob tem pa smo se veliko bolje, kot je bilo to doslej, višinsko približali vhodom obodnih hiš!
Pri zasnovi vzorca tlakovanja nas je že v natečajnem projektu vodila želja izpostaviti enovitost značilnega lijakastega celostnega tržnega prostora. Zato smo predlagali kolikor mogoče barvno poenotenje posameznih različnih obdelav in njihovih členitev – ki naj rabo prostora urejuje in usmerjajo predvsem v mikro merilu, celoto pa še vedno dopušča enovito.
Izvedba pa je v oblikovanje samega vzorca tlakovanja trga prinesla bistveno spremembo: nepričakovano je bil odkrito baročno tlakovanje, ki je bilo izvedeno z velikimi prodnimi kamni. S povečanjem prometa z vozovi pa takšno tlakovanje ni bilo več ustrezno in so celotno površino trga že v 19. stoletju preprosto nasuli. Takšno stanje je ostalo vse do novega tlakovanja z granitnimi kockami, ki ga je v petdesetih letih zasnoval prof. Marijan Mušič. Tako smo sprva načrtovani vzorec tlakovanja spremenili in vnesli značilnost tega, kar je bilo najdeno slabih pol metra pod površino. Prezentacij tega in situ še čaka na širšo odločitev…
Urbana oprema namenoma sledi mestnemu katalogu. Le drobni dodatki kot na primer podstavki za kandelabre naj govorijo o pomembnosti, ki jo ima ta prostor v mestu. Zasaditev na trgu zvečine sledi originalnemu načrtu Marjana Mušiča, upoštevaje nekatera razrasla drevesa .
