Manjšo podeželsko šolo moderne zasnove iz štiridesetih let je bilo potrebno posodobiti ter ji dodati obsežnejši sklop prostorov. V šestdesetih so zgradbi nesrečno dozidali ceneno montažno halo – telovadnico – pred glavni vhod!
Novi sklop učilnic z željenimi novimi spremljajočimi prostori povzema začeto moderno zasnovo šole: učilnice se nizajo ob razmeroma razsežnem medprostoru, ki se v dograjenem delu razširja v dvovišinski prostor nove šolske avle – dvorano. Novi vhod v šolo je postavljen v cezuro, ki naznačuje delitev nove kompozicije sestavljenega šolskega korpusa. V stari del zgradbe so umeščene učilnice mlajših, novo krilo z veliko avlo pa je namenjeno višjim razredom s specialnimi učilnicami.
Velika avla služi tudi kot dvorana, namenjena pomembnejšim srečanjem prebivalcev kraja. Eno od njenih sten predstavlja kar fasada stare zgradbe, njej nasprotna pa se, vsa zastekljena, odpira v nasproti ležeč zeleni hrib. Ta stena se ob svečanih ali množičnejših dogodkih odpre v slavnostni vhod v zgradbo.
Streha in obod nesrečno postavljene in nerodno oblikovane telovadnice naj bi bila dopolnjena v teraso – odprto igrišče za najmlajše učence, ki ga hkrati z ne vabečo fasado ovija obraščena kovinska mreža.
