Seveda predstavlja vsak ambient v mestu svojo specifiko, vendar naj bi mesto vendarle izpričevalo enovito celoto. To načelo nas je vodilo tako pri oblikovanju posameznih odprtih prostorov, kot tudi pri arhitekturnih posegih – korekcijah ali novo vsajenih elementih.
In če smo pri oblikovanju odprtih prostorov kolikor mogoče zasledovali zgodovinske sledi , tudi materiale ter očiščeni asortiment urbane opreme – v ožjem historičnem jedru naslonjen na tradicijo, v širšem – posodobljen, smo pri vseh arhitekturnih intervencijah dosledno spoštovali obstoječe merilo, tipologijo, ritem,…vendar novo vnešenemu načeloma pustili pripoved njihove nove zgodbe.
K splošnemu vodilu sodi tudi načelo ‘manj je več’, a ne zaradi njegove modnosti temveč zaradi dejstva, da velika količina posameznosti hitro postane del polucije elementov, ki jo vse prepogosto zasledimo v mnogih naših mestih. A pri vsebinsko in oblikovno tako nabitem prostoru, kot je Škofja loka, lahko takšno preobilje elementov ambient kaj hitro prej razvrednoti, kot pa olepša!
